Dimni plini, ki prihajajo iz kurilne naprave v dimniški priključek ali neposredno v dimnik, imajo visoko temperaturo in posledično se stene dimnika močno segrejejo. Zaradi tega morajo biti stene dimnika iz materialov, ki so odporni na visoko temperaturo in ogenj. Na stenah dimnika se nalagajo trdi delci iz dimnih plinov, kot na primer katran in saje, kar lahko privede do samovžiga. Temperatura se lahko v tem primeru dvigne celo do 1000° Celzija. 

S primerno izbiro toplotne izolacije in materiala dimniške tuljave ter izvedbo dimnika lahko zagotovimo požarno varnost. Ob tem moramo upoštevati, da je dimnik dovolj odmaknjen od vseh gorljivih materialov. V dimnih plinih so snovi, ki so škodljive za zdravje (SO2, CO, NOx ipd.), lahko celo ogrozijo življenje. Zato moramo pri montaži dimnika zagotoviti, da plini ne bodo uhajali v prostore zgradbe, plinotesnost. 

Še posebej moramo biti pozorni pri priključitvi plinskih naprav z atmosferskim gorilnikom, ki imajo vgrajeno varovalo vleka. Če zaradi napak na gorilniku ali pomanjkanja zraka (kisika) pride do nepopolnega zgorevanja, nastaja ogljikov monoksid (CO), ki ob nezadostnem vleku dimnika uhaja v prostor in lahko povzroči celo zastrupitev. 

Posebno pozornost ob priključitvi na dimnik je treba nameniti tudi sodobnim kurilnim napravam, ki izkoriščajo kondenzacijsko toploto dimnih plinov. V kondenzacijskih kotlih se dimni plini ohladijo do te mere, da je treba poskrbeti za prisilni odvod dimnih plinov, sicer lahko plini skozi netesne dimniške spoje in razpoke uhajajo v prostor. V tem primeru dimne pline skozi dimnik potiska ventilator.

Vsak dimnik je zaradi svoje funkcije izpostavljen neprijetnim obratovalnim pogojem, kot so visoke temperature, vlaga, agresivne snovi in neugodnim klimatski razmeram (nizke temperature, veter, padavine ipd.). Dimnik mora biti grajen tako, da se kljub vsemu ne poškoduje in ne postane žarišče požara ali pa se zaradi nastalih poškodb ne začne podirati.