Ponudba

INOX dimniki

Dimnik je pomemben del vsakega ogrevalnega sistema in njegova primarna naloga je ustvarjanje potrebnega vleka za zgorevanje goriv v kurilnih napravah ter odvod dimnih plinov, ki nastajajo kot stranski produkt pri procesu gorenja. Velikost in vrsto dimnika določi projektant glede na tip ter vrsto goriva, kurilne naprave in njene moči, lokacijo kurilnice in velikost oziroma višino stavbe. Od vsega naštetega je odvisna tudi izbira ostalih elementov, ki jih potrebujemo pri gradnji dimnika, kot na primer dimniška tuljava. Predvsem pomembna je oblika dimniške tuljave, najprimernejši je okrogel presek, saj pri tem nastaja najmanj tlačnih uporov zaradi vrtinčenja dimnih plinov.

Pri zidanih pravokotnih dimnikih, te so gradili predvsem v preteklosti, pa se zaradi nižjih temperatur na površju v vogalih zadržujejo dimni plini, ki se počasi ohlajajo. Ohlajeni dimni plini pa se skozi dimnik neenakomerno gibljejo v primerjavi s tistimi, ki potujejo skozi središče dimne tuljave, kar povzroča tvorjenje vrtincev in posledično večjega tlačnega upora. Danes se uporabljajo predvsem dimniki iz nerjaveče jeklene pločevine (inox dimniki),ki so primerni tako za sanacijo dimnikov kot za gradnjo novih dimnikov.

Kadar menjamo staro kurilno napravo za sodobnejšo, moramo skoraj zagotovo sanirati tudi dimnik. Pri ogrevanju stavb na tekoča in plinasta goriva pri novih kurilnih napravah pride pogosto do kondenzacije v dimniku. Kondenz iz dimnih plinov vsebuje tudi določene za dimnik škodljive spojine, saj ga lahko celo poškodujejo. Pri takšnem načinu ogrevanja so zato najprimernejši inox dimniki iz nerjaveče jeklene pločevine, ki so odporni proti koroziji, imajo dobro toplotno izolacijo, majhno maso, neprepustno površino in ustrezen presek. Odlikujeta jih tudi izredna kakovost in dolga življenjska doba.

Material in izvedbe dimniške tuljave

Materiali za gradnjo dimnikov so različni. Včasih so jih zidali iz navadne opeke, prostor med opekami pa so zapolnili z malto. Pozneje ta način gradnje nadomestili z montažo dimnikov, ki imajo vgrajeno šamotno tuljavo. Gradnja teh dimnikov je preprosta, ker že proizvajalci izdelajo celoten sistem dimnika, ki je sestavljen iz nosilne konstrukcije, dimniške tuljave, toplotne izolacije in drugih elementov.

Pri nekaterih tovrstnih dimnikih je notranja površina šamotne tuljave prekrita z neprepustno steklokeramično prevleko. Za odvod dimnih plinov iz sodobnih kurilnih naprav pa so primernejše dimniške tuljave iz keramike ali nerjavečega jekla (inox dimniki), kajti šamotne tuljave ne ustrezajo več vsem zahtevam.

Vlek dimnika

Vlek je pri dimnikih izrednega pomena, saj vpliva na ustvarjanje podtlaka v kurišču in posledično na pritekanje svežega zraka, ki je nujen za zgorevanje. Zato mora biti vlek dimnika večji od tlačnih uporov, ki nastajajo v dimniku, kurilni napravi in dimniškem priključku. Kajti v nasprotnem primeru se dimni plini nabirajo v dimniku, posledica tega pa je nastajanje saj.

Na tlačne upore v dimniku vpliva kakovost in material notranje površine dimniške tuljave, oblika dimnika in priključka, oblika preseka dimnika. Pri kurilnih napravah na plinasto ali tekoče gorivo, ki imajo tlačni gorilnik, del tlačnih uporov premaguje gorilnik. Kurilne naprave z atmosferskimi gorilniki pa imajo varovalo vleka, ker pri teh vlek dimnika ne sme neposredno vplivati na delovanje gorilnika.

Temperatura dimnih plinov je višja od zunanjega zraka, zato so tudi lažji in se dvigajo. Velikost vleka je odvisna od temperaturne med zunanjim zrakom in dimniškimi plini ter od višine dimnika; večja je razlika in višji je dimnik, večji bo tudi vlek. Zato moramo pri gradnji določiti minimalno višino dimnika in zagotoviti, da bo ohlajanje dimnih plinov čim manjše, kajti le tako ne bo prihajalo do težav. Minimalno višino dimnika določimo glede na višino in naklon strehe Z določitvijo ustreznih dimenzij dimnika in dodatno toplotno izolacijo dimne tuljave oziroma dimnika lahko preprečimo ohlajanje dimnih plinov.

Kontaktirajte nas

Potrebujete našo pomoč?
Ne odlašajte ter nas kontaktirajte še danes.